V vsakem Slovencu je 24 voltov strahu

Ruben Papian je po rodu Armenec, živi na Nizozemskem, včasih pride v Slovenijo.

Je zdravitelj, ukvarja se notranjo in zunanjo mentalno komunikacijo, svetuje številnim podjetjem … Zanimalo nas je, kako.

Ruben Papian, 41, je človek, ki pravi, da je srečen, zadovoljen, bogat, uspešen; njegov edini problem je čas. Na vizitki piše, da je poslovnež, in na to kažejo tudi njegova urejena zunanjost, oblačila prestižnih modnih znamk, uglajeno vedenje, tekoče izražanje v mnogih jezikih, znanci med osebnostmi iz mednarodnih gospodarskih in političnih krogov. Slovensko razume, tekoče pa govori srbsko.

– Po rodu ste Armenec, svoje centre imate v več državah, živite pa na Nizozemskem; zakaj prav tam?

– Na Nizozemsko sem prišel na vabilo tamkajšnjega kulturnega ministra. V Beogradu sem spoznal nizozemskega veleposlanika, ki se mu je zdelo moje delo zanimivo in uporabno. Moj program za razvoj sposobnosti nadarjenih otrok in program menedžerskega dela je poslal njihovi vladi in sledilo je vabilo. Dobil sem nalogo s svojim znanjem pomagati njihovi družbi, državi … In če me zdaj vprašate, kaj sem kot Armenec počel v Beogradu, naj povem, da sem tja prišel na povabilo nekega takratnega jugoslovanskega diplomata. V Moskvi sem zdravil njegovega otroka in tako sva navezala tudi prijateljske stike. Sicer pa sem ustanovil več centrov v raznih državah, delam tudi kot svetovalec za več velikih gospodarskih družb po svetu.

– Ste torej svetovalec za ekonomska, politična oziroma družbena vprašanja; vendar je vaše znanje mnogo kompleksnejše. Imate poleg znanja tudi, recimo tako, magične sposobnosti?

– Delam z zelo subtilnimi energijami, ki so del naravnih energij, in razvijam možnosti za njihovo izkoriščanje. To so naravne sile, ki so povsod okrog nas in delujejo, čeprav jih človek ne vidi in ne zazna. Imamo jih možnost obrniti sebi v prid; gre za zelo drobne in občutljive korake, majhne premike, ki lahko sprožijo pomembne verižne reakcije. A za to izkoriščanje bioloških procesov je potrebno natančno, premišljeno in načrtno delovanje, in to na podlagi zelo veliko znanja in tudi zgodovinskih izkušenj. Ne gre le za neke danosti, posebne sposobnosti! To je dolgoletno resno, načrtno in trdo delo.

Da te sile so in da delujejo, obstaja veliko dokazov. Ali ni magično že dejstvo, da dirigentska palica, na primer, ki je vendarle »samo« palica, lahko spremeni oziroma usmeri zvok orkestra! Podobno je s čevlji z visokimi petami. V čevljih z osemcentimetrsko peto se ženska vzravna in zasije s svojo najbolj žensko vsebino; višja peta jo ovira pri hoji, nižja jo manj poudari … Še bolj nazoren je primer delovanja čajnika, ki ga imamo vedno na istem mestu, kjer je v bližini lesen predmet. Para, ki izhaja iz čajnika, sčasoma spremeni videz in lastnosti lesa. Spremembe, ki jih v laboratorijih sprožijo kemiki, ljudje pojmujejo kot znanost, spremembam, ki jih dosegamo z naravnimi, biološkimi silami, pa rečejo magija.

– Kje imajo podjetja, ki jim svetujete, največ težav?

– Velike družbe so kot mogočni, natančno izdelani stroji, in to tisti zapleteni in počasni. Pri njih se ponavadi ne pojavljajo velike, vidne težave, ampak majhne napake. Te pa je težko odkriti in popraviti. Vemo, da so ljudje oziroma komuniciranje najobčutljivejši del poslovnih sistemov in pri tem je nujna pomoč zunanjega strokovnjaka. Dela se lotim z obsežnimi in podrobnimi analizami in seveda ob zagotovilu, da bodo menedžerji dosledno upoštevali vse moje ugotovitve; to je prvi pogoj, da delo sprejmem. Moj cilj pri svetovanju so čim boljše komunikacije in medosebni odnosi, vpliv na zaposlene in na njihove odnose tako, da so pravi ljudje na pravih mestih, da delo poteka brez motenj in zato kar najbolj učinkovito.

– Ste tudi zdravitelj in usposobili ste precej ljudi, ki zdravijo po vaši metodi. Kako poteka zdravljenje?

– Že vrsto let raziskujem delovanje možganov, pa ne na kemični ravni, ampak konkretno strukturo delovanja tega »stroja«. Vse je v glavi! Od naših misli in čustev je veliko odvisno, tudi bolezen ali zdravje. Zato je zame domišljija tako realna kot realnost sama; vsaj kar zadeva posledice, ko človek v domišljiji iz A naredi B in so pri tem vpletena še njegova čustva. Če si nekdo pogosteje nekaj umišlja in ob tem močno čustvuje, se bodo kmalu začele kazati posledice tudi na telesni ali duševni ravni. Zato moram poznati način razmišljanja in čustvovanja mojega pacienta, kar skušam doseči tako, da sam v sebi simuliram njegove misli in doživljanja ter jih tako analiziram. Za to sem potreboval dolgo vrsto let intenzivnega dela sam s seboj, predvsem za razvijanje svojih možganskih sposobnosti. Najprej analiziram pacientovo zunanjost, kajti tudi ta veliko pove o procesih v njegovih možganih; potem grem globlje. Na pacientove možgane vplivam tako, da spremeni odnos, način razmišljanja in čustvovanja. S tem odpravim napako, bolezen ali težavo. Gre za neposredni prenos informacij iz možganov v možgane. Slišati je preprosto in tudi je, če so le okoliščine temu naklonjene. Včasih se človek, ki je svojo bolezen potenciral in iz nje pravzaprav s svojim načinom razmišljanja naredil resničen problem, s tem dejstvom že tako sprijazni, da se ni več pripravljen pozdraviti. Čeprav misli, da bi želel živeti, biti zdrav, je v bistvu že odločen za drugo pot. So pa seveda tudi srečnejši primeri, ko vse teče gladko.

V naše možgane prihaja dandanes velikanska množica informacij, med njimi pa je veliko nepotrebnih ali za posameznika celo škodljivih, ki so kot smeti, pa tudi takih, ki so kot virusi v računalniku. Človek ima na razpolago le določeno količino energije, ker pa je informacij vse več, porabi vse več energije za njihovo predelavo. Zato mu je pogosto zmanjkuje za delovanje imunskega sistema. Poleg tega možgani ne morejo sproti prepoznavati škodljivih, neskladnih informacij, torej »virusov«. In tako pride do poškodb zavesti ali podzavesti, kar se odraža na telesni, organski, čustveni ali duševni ravni. Zato lahko rečemo, da človek zboli zaradi svojih mentalnih procesov.

– Govorite o konkretnem znanju, ki pa vendarle zveni precej abstraktno, skoraj čarovniško. Pravite, da je uspešna uporaba naravnih sil magija; ta pa ima v današnjem času poudarjeno slabšalni predznak. Vas to ne moti?

– Magija združuje znanje, kako uporabiti biološke sile v dobro ljudi. Modreci so nekoč te sile znali uporabiti tudi za »korekcijo« vremena, odganjali so na primer točo. Vsako ljudstvo je imelo svojo magijo, svoje znanje, kako si pomagati z biološkimi silami, pa tudi sposobnost samozdravljenja. Pred stotimi leti se je žal začel proces uničevanja tega starodavnega znanja. V čigavem interesu je bilo to, ne vem, dejstvo pa je, da so je to dogajalo v imenu ekonomije. Magijske formule delujejo hitro in so zelo učinkovite. Industrija pa potrebuje organizirane množice za množično proizvodnjo in množično nakupovanje. Pomislite, kaj bi bilo, če bi se lahko ljudje množično sami zdravili! Ostanki nekdanjih magijskih veščin so se tu in tam obdržali, žal pa se je to kompleksno znanje, ki so ga nekoč posedovali izobraženi elitni krogi, ki so se zavedali svoje etične in moralne odgovornosti, preselilo na dno socialne lestvice. S t. i. magijo so svoje upanje na lepše, uspešnejše življenje začeli hraniti reveži brez znanja in pogosto tudi brez etičnih načel. Magija je postala nekakšno orodje za izživetje upanja. Zato je danes večinoma pojmovana kot smetišče, v katerem najdeš polno smrdljive navlake, z morda kakšnim izgubljenim biserom vmes … Znanje prave magije se je k sreči še ohranilo v nekaterih krogih in predvsem v nekaterih svetovnih institucijah, ki to vedenje raziskujejo in ga razvijajo.

– Koliko je v vas naravnih danosti in koliko vašega osebnega dela? Kako ste razvijali te svoje sposobnosti?

– Z določenimi sposobnostmi sem se rodil, veliko pa sem delal sam pri sebi, se razvijal, izobraževal na različnih področjih … Kot študent sem se prvič srečal z alternativnimi oblikami zdravljenja. Mojo mamo je zdravil bioenergetik in seveda me je zanimalo, kako to gre in ali bi lahko to počel tudi jaz. Ugotovil je, da imam močno, rdečo in aktivno avro, da torej imam zdraviteljsko osnovo. Začel sem iskati ustrezno literaturo in se učiti. Ko sem imel že veliko izkušenj, sem se preselil v Moskvo, kjer sem delal kot bioenergetik tudi za ministrstvo za zunanje zadeve. Pozneje sem svoje znanje dopolnjeval predvsem na področju delovanja možganov in to je zdaj že nekaj časa področje mojega dela. Torej vrsto let tako rekoč nenehno delam sam pri sebi. Glede na moj močno zasedeni urnik se to sliši neverjetno, toda moji možgani delujejo 24 ur na dan. Mentalno lahko delujem na več kanalih hkrati. Za razvoj teh sposobnosti sem potreboval dvajset let. Več tehnik je, ki omogočajo tak razvoj, vsekakor pa ni nobene bližnjice. Moj razvoj pa gre tudi v smeri samozaščite. Človek je kot računalnik, boljši je, bolj mora biti zavarovan proti virusom, ki bi ga lahko načeli.

– Ste jasnovidni?

– Sem. Sposoben sem spreminjati sedanjost, preteklost in prihodnost. To je seveda treba razumeti v pravih razsežnostih in v okviru tega, da poznam sisteme delovanja možganov, na podlagi česar nenazadnje zdravim. V Sloveniji je nekaj ljudi, ki sem jim pomagal na ta način in so z mojo pomočjo ostali živi.

– Menda je bil sv. Avguštin tisti, ki je prosil Boga za sposobnost, da bi znal spremeniti to, kar se da spremeniti; sprejeti, česar se ne da spremeniti; prosil pa ga je tudi za modrost, da bi to dvoje znal ločiti.

– Natanko to počnem jaz.

– Vas bremeni, da lahko tako rekoč vsakemu pogledate v dušo?

– Delam profesionalno; ko ne delam, »izključim inštrumente« v svoji glavi in živim povsem normalno življenje. Ne uhajam v osebnost drugih ljudi, tudi svojih otrok ne, saj je spoštovanje osebnosti prva zapoved. Moje sposobnosti zahtevajo visoko etičnost, moja moralna odgovornost je velikanska. Zelo pazim, da delam popolnoma profesionalno. Zelo sem selektiven tudi pri izboru ljudi, ki jih pustim blizu.

– Se imate za izvoljenega, za nekaj več?

– Nisem kot večina, torej tudi nisem povsem preprost človek. Že kot otrok sem kazal znake drugačnosti. Moja najljubša igra je bilo razmišljanje. Neprestano sem razmišljal o novih poteh, novih rešitvah, spremembah, izboljšavah … A kljub temu, da se ukvarjam z netradicionalnim zdravljenjem in na netradicionalen način z osebnostno rastjo, sem zelo tradicionalen in zelo trdno na tleh. Starša sta želela, da bi postal arhitekt, saj sta bila tudi onadva arhitekta, vendar sem kmalu poznal, da sem rojen za nekaj drugega. Pozneje, že v Moskvi, sem študiral psihologijo, delam pa spet nekaj tretjega. Seveda sem zadovoljen, da imam določene sposobnosti in veliko znanja in da se še vedno razvijam. Zavedam se svojih sposobnosti in svojega položaja in ga tudi ustrezno varujem.

– Verjetno so pritiski podjetij in posameznikov na vas veliki. Se čutite dolžne pomagati vsem?

– Kar nekaj središč sem ustanovil v raznih državah, kjer delajo ljudje, ki so se pri meni usposobili. Z menoj osebno pa ne more sodelovati vsak, navsezadnje so tudi cene mojih storitev zelo visoke. Ne zato, ker bi potreboval denar, tega imam dovolj, ampak preprosto zato, ker je moja vrednost visoka. Dragulji so pri Bvlgariju čistejši in lepši, zato so dražji kot kje drugje. Kdor hoče slišati godala, jih lahko posluša marsikje, vendar samo violončelo, ki ga igra Rostopovič, vzbuja tako bogata čustva, enkratne užitke in ti imajo svojo visoko vrednost. Te vrednosti se je treba zavedati in jo spoštovati. Tudi s ceno. Občasno delam s posamezniki, toda šele takrat, ko so prehodili že vse stopnice do mene. Vedno opozorim na tradicionalno medicino, ki si je v 2000 letih razvoja pridobila ogromno znanja in izkušenj. Gre pa tudi za vprašanje zaupanja. Pogosto je tako, da veliko pomeni že pogovor ali srečanje z določeno avtoriteto. Ob prvem srečanju analiziram stanje in nanizam vse možnosti: spremembe, ki jih mora narediti človek sam, povem, kje še lahko dobi ustrezno in cenejšo pomoč, če ugotovim, da mu lahko pomaga tudi kdo drug, ki ima določeno specifično znanje. Če pa se odločim, da sam prevzamem primer, vedno povem, v kakšnem odstotku lahko zagotovim uspeh. Nemogočega se tudi pri magiji ne da doseči.

– Kaj je po vašem mnenju najlažje obvladovati?

– Množico ljudi. Tega se marsikdo dobro zaveda in za to sploh ni treba nobenih posebnih sposobnosti ali magičnih vplivov! Če na protestnike, na primer, iz letala stresete dolarske bankovce, ki so sicer ponarejeni, bodo ljudje v trenutku pozabili, zakaj so tam. In ko bodo ugotovili, da je denar ponarejen, bo glavna tema zakaj, kdo, od kod … Da so se zbrali zaradi protesta in zakaj so protestirali, pa so že pozabili …

– In kaj je za vas največja vrednota, za kaj se splača potruditi?

– Največja vrednota je uspešno partnerstvo oziroma družina. Zame je to seveda moja družina. Moja žena je pol Armenka, pol Rusinja, po poklicu modna oblikovalka. Imava dva otroka, skoraj 17-letnega sina in 11-letno hčerko, ki ima veliko mojih sposobnosti. Mislim, da je uspešno partnerstvo težko doseči, je pa ena največjih vrednot, za katero se je treba in se splača potruditi. Koliko truda je potrebnega za to, da dva genetsko povsem različna človeka zaživita skupaj v harmoniji, da pa vsak zase ostane svoja celovita osebnost! To je zares velik uspeh. Čustva imajo seveda izjemen pomen. Ljudje pa so, žal, tu zelo siromašni. V povprečju ima posameznik razvitih deset vrst čustev, da bi se v celoti razumeli, pa bi jih morali razviti sto! Tako zelo so pomembna, saj so odraz celotnega človekovega energetskega stanja. Z njimi se odzivamo na informacije iz okolja. So z našo energijo obarvani odzivi, so naš osebni izraz. Rutinski način življenja pa seveda ne omogoča razvijanja čustvenih potencialov. Skratka, srečno sožitje je plod trdega dela. Zato je toliko ločitev, težkih razhajanj in podobno. Tudi pri vas oziroma pri vas celo več kot na primer na Nizozemskem.

– Očitno veliko veste o nas. Kako ste povezani s Slovenijo?

– Z njo sem v stiku že od leta 1988. Trenutno sem tu zaradi srečanja ladjarjev iz več držav, na katerem bo sodelovalo tudi eno od vaših podjetij. Dokaj pogosto sem v Sloveniji. Tu je občutljivost za potenciale bioloških sil večja, kar je ponavadi tudi v soodvisnosti z višjim inteligenčnim kvocientom, ki ga Slovencem v povprečju lahko pripišemo. Imate pa neko posebnost v nacionalnem značaju, ki vas omejuje: povprečno je v vsakem od vas 24 voltov strahu. Strah povzroča napetost, sproža obrambni sistem in išče sovražnika. To vse pa jemlje veliko energije. Zato je toliko samonasilja, samomorov in tudi negativnega delovanja na drugih, subtilnejših ravneh.

Za izstop iz tega začaranega kroga je včasih dovolj že nov zorni kot. Najbolje je, če človek dobi vir novih informacij. Pomislite, da bi se srečali z bitjem iz druge civilizacije, z drugega planeta, kako drugačen pogled na nas same bi odkrili! Kako drugače bi potem ocenjevali in videli sebe in svoje težave, pa tudi naš svet! Zato želim vnašati nove razsežnosti, spodbujati senzibilnost za neštete možnosti, ki obstajajo, a so ljudje zanje pogosto gluhi in slepi.

– Verjetno vam vsi vedno ne ploskajo. Kaj naredite, če začutite ob sebi človeka, ki vam ni naklonjen, ob katerem se slabo počutite?

– Lahko rečem, da sem srečen človek, da imam vsega dovolj, le časa ne. Seveda doživljam tudi napade na moje delo, na moje teorije; konkurenca je pač neusmiljena. Omenil sem, da ne spustim blizu kaj dosti ljudi, če pa se zgodi, da me kdo neprijetno vznemirja, se umaknem korak vstran. To je vse.

Vir: ”Nedelo – V vsakem Slovencu je 24 voltov strahu, Lidija Jež”, 2003 April, Slovenija

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s