Vse, kar bo prišlo jutri, je alternativno za včeraj

Rubena Papiana je težko uvrstiti v katero od kategorij. Zdravilec, učitelj, ustanovitelj Inštituta Rubena Papiana, ekonomski in osebnostni svetovalec, mistik.

– Ne nameravate umreti?

– Prav nasprotno. Jaz čakam. (dvigne glas) Da bi zamudil največjo skrivnost življenja, ki ji rečemo smrt? Nikakor ne. Nikakor me ne gane ta zgodovinsko-religijska primitivna človeška ideja, da se moraš bati smrti, da bi lahko živel. Ker dlje ko živiš, bolj si suženj socialnega sistema. Rojeni smo, da plačujemo. Obstaja tako imenovani davčni sistem na naše življenje. Plačati moramo za to, da bi živeli. Nenehno si nekomu nekaj dolžan. Da delaš, da pišeš, da ljubiš …

Ruben Papian, ezoterik, zdravilec, svetovalec

Rubena Papiana je težko uvrstiti v katero od kategorij. Zdravilec, učitelj, ustanovitelj Inštituta Rubena Papiana, ekonomski in osebnostni svetovalec, mistik. Rodil se je leta 1962 v glavnem mestu Armenije Erevanu, v ugledni armenski družini, ki izhaja iz debla armenskega carja Papa, oba starša arhitekta, njegov ded je bil zunanji minister v Stalinovi vladi. V Moskvi je študiral arhitekturo, medicino in psihologijo, obvlada več inštrumentov, slika, poje, govori pet jezikov, več kot dvajset let je posvetil proučevanju paraznanstvenih pojavov in raziskoval različne ezoterične tehnike, iz katerih je potem »sestavil« svoje metode.

Leta 1990 je na povabilo jugoslovanskega zunanjega ministrstva prišel v Beograd in tam ostal (o njegovem delovanju govori tudi publikacija Deset godina sa Rubenom Stevana Lakatoša), leta 1994 se je po kratkem bivanju v Sloveniji odzval vabilu nizozemskega ministrstva za kulturo, v zadnjih desetih letih je delal kot svetovalec (t. i. extrasense) nizozemske vlade, bil ekonomski svetovalec različnih korporacij, tudi posameznih osebnosti iz sveta politike in filma, katerih imen ne sme omenjati. Lahko pa omeni pretekle naročnike, med katerimi so mednarodna skupina podjetij Stork Engineers & Contractors B. V. s sedežem v Amsterdamu, velike naftne družbe, kot sta Kuvajtska državna naftna družba, Indijska državna naftna družba, norveška Kverner in Shell …

Trenutno deluje na treh lokacijah: Nizozemska, Beograd, kjer ima sedež njegov inštitut, in Los Angeles. V Slovenijo je prišel na povabilo nekaterih naših podjetij, ki jih zaradi poslovne etike prav tako ne more imenovati, pravi. Dobila sva se v apartmaju hotela Slon, v katerem je prejšnji teden bival nekaj dni.

– V čem se vi, Ruben Papian, pravzaprav razlikujete od drugih zdravilcev, ezoterikov, bioterapevtov?

– (nasmešek) Že samo vprašanje kaže na to, da niste posvečeni v našo materijo. Pripadam paraznanosti, ki ji pravimo ezoterika. Vsi procesi, ki se dogajajo znotraj materije, a jih ne moreš detektirati z našimi čutili, so ezoterični procesi. Zunanji procesi, ki formirajo obliko in ki jih lahko zaznamo z našimi čutili, so eksoterični procesi. Mi se ukvarjamo z ezoteriko – s tistim, kar je znotraj, na podlagi česar se formira tisto, kar je zunaj, to, kar lahko vidite in občutite. Seveda ima ezoterika različne smeri, v povezavi z naravnimi pojavi, biološkimi človeškimi pojavi. Učinki polja od znotraj, učinki od zunaj; delovanje jaz–jaz, samozdravljenje, lastno korigiranje; delovanje jaz–on, na primer telepatija, reprogramiranje … Ezoterika je globalna paraznanost, v kateri je toliko smeri, da je nemogoče biti povsod. Tako kot ne moreš biti strokovnjak za vsa področja v medicini.

– Kaj je tisto, kar vas postavlja zunaj kategorij? Vaše zdraviteljske sposobnosti? Vaši izumi, kot so piramida, »soba za zdravljenje, matematična formula za sanje?

– To, kar omenjate, so predvsem forme razumevanja, kako določene stvari delujejo. Ko razumem povezavo med materialnim in nematerialnim svetom, naredim instrument, nekaj, da bi bil prepričan, da to deluje tudi brez mojega delovanja. In to deluje. V primeru piramide ne gre le za samo piramidalno konstrukcijo, ampak za posebno konstrukcijo znotraj piramide, vsaj šest patentov je v njej. Če poenostavim: pri mojih izračunih je šlo za to, kako izbrati najkakovostnejše frekvence iz celega spektra, ki se lomijo pod piramido. Testna piramida je bila postavljena leta 2004 v Amsterdamu …

– Ste delo potrdili z raziskavami?

– Seveda. To je bil projekt v sodelovanju z nizozemsko vlado. Ko smo delali projekt piramide v pomanjšanem merilu, smo preverili okrog sto deset ljudi različnih nacionalnosti, veroizpovedi, različnih spolov – in odkritja so bila vznemirljiva. Ljudje so, recimo, opisovali »energetski tuš«, pri nekaterih se je regeneriralo poškodovano tkivo, vsi so zaznavali povečevanje energetskega potenciala organizma kot blag zdravilni učinek …

– Glede na to, da med drugim veljate za uspešnega zdravilca, sploh na področju zdravljenja rakavih obolenj in odvisnosti, kako se lotevate zdravljenja?

– Na kratko: z metodo Rubena Papiana. (nasmešek) Lahko rečem, da pri raku uporabljam metodo reprogramiranja organizma, ki deluje kot nekakšna »preslepitev« narave. Če poenostavim – s to metodo eliminiram sistem šifer v človekovi glavi, njegove miselne konstrukte in jih nadomestim z novimi. Kot bi vgradil novi software. Da bi zdaj natančno obdelala vsa področja mojega delovanja, bi porabila veliko preveč časa, to lahko pogledate na spletu. Ko rečeš bioenergetik, je zame podobno, kot bi rekel, da nekdo zna mešati z žličko. Samo metodologij bioterapevtov je nešteto. Določen terapevt lahko dela na specifični način, toda podlaga za vse je samo on sam. A treba je vedeti, da je v naši sferi 90 odstotkov ljudi, ki se s tem ukvarjajo, norih. Ne pravim, da so šarlatani, to ne, oni mislijo, da delajo pravo stvar. Ampak človeku, ki ne more pomagati sam sebi, ne bom zaupal svojega otroka. Zato vedno trdim: da bi videl, ali ti bo ta človek res lahko pomagal – poglej v njegove oči. Ker je to, kar vidiš, realna kakovost njegovega dela. Kako živi, kako misli, kako deluje.

– Kako recimo pojasnjujete, da ima kak cenjeni zdravilec učinek samo na določene ljudi, na določene pa ne?

– Zdravitelj ni tovarna, ki bi tiskala iste modre kitajske copate. Zdraviteljstvo je v resnici umetnost. Ti si umetnik, ki se ukvarja s sliko, ki ji pravimo človek. Vi ste takšni, kakršni ste – unikat. Katerakoli vaša organska deviacija se bo v vašem primeru obnašala popolnoma drugače kot v primeru druge osebe. Pomislite, da vas bi jaz kot zdravitelj vse postavil v vrsto in vas zdravil po istem načinu. Kakšen bi bil rezultat?

Zdravljenje je vedno individualno in raziskovanju tega sem posvetil več kot dvajset let življenja. Vedno obstaja odstotek možnega neuspeha. Ki v resnici niti ni neuspeh, odvisno, kako gledamo. Ko delaš terapije množično, gre predvsem za stimuliranje imunskega sistema. Sam imunski sistem namreč o vas ve veliko več, kot bi jaz sploh kdaj lahko vedel. Devetdeset odstotkov uspeha nas, ki zdravimo, je vaš imunski sistem, ki je neverjetno močan. Če ga ne bi bilo, vas nihče ne bi mogel pozdraviti. Mi smo samo sprožilci procesa. Sam proces je v vaših rokah.

– Ste tudi ekonomski svetovalec različnim korporacijam, med drugim ste bili svetovalec nizozemske vlade … Lahko poimenujete nekaj svojih klientov?

– Aktualnih klientov ne. Lahko rečem, da gre za nekaj politikov najvišjega ranga iz nekaterih držav. Nekaj je tudi producentov in igralcev, ki jih vi dobro poznate. Sicer pa sodelujem kot strokovnjak svetovalec v pogajanjih, podjetjih, različne korporacije sem poučeval top menedžment, poučujem sistem uporabljanja mentalnih sposobnosti, ves ta čas sem se sam še dodatno izobraževal, da bi bil lahko čim bolj koristen.

– »Koristen« komu? Človeštvu?

– Kaj mislite s tem? Definirajte »koristen človeštvu« …

– Ali svoje sposobnosti uporabljate v dobro človeštva? Ali ste »dober« človek?

– Ali sem dober človek? (zavzdihne) Ne. Nisem tako hendikepiran, da bi se predstavljal kot antibiotik. Antibiotik pomaga, da, pomaga tudi tisoč dolarjev, ampak za koliko časa? Stvari so bolj zapletene. Če hočeš dobiti molekularno strukturo, potrebuješ atom, ki je plus, in ustrezne elektrone, ki so minus. Brez plusa ni minusa. Sistem ne obstaja. Določen pojav, čustvo, misel – ne obstaja brez njenega nasprotja. Zato je naivno misliti o dobru in napredku človeštva. Na planetu nas je sedem milijard. In vsi smo strašno moralni, polni idej o humanosti … Ko umre človek, zaženemo paniko. Kadar se to zgodi daleč stran, nas ne gane več. Hkrati na leto pojemo 700 milijonov življenj. Namerno in organizirano.

– Ste vegetarijanec?

– Ne. Jem vse, kar mi ustreza. Spoštujem življenje točno takšno, kakršno je videti, in nisem privrženec utopije, da bom kdaj razumel bistvo stvari. Hočem reči: Če vemo, da je 70–80 odstotkov Zemlje vodni potencial in da je od tega samo sedem odstotkov sladke vode in od tega 0,9 odstotka pitne vode – to pomeni, da realno vode ni. Po znanstvenih izračunih bioklima lahko prenese 12 milijard ljudi, po tem nastopi kolaps. A človeštvo se je iz šestih milijard dvignilo na sedem v zadnjih desetih letih. Kaj bo torej čez petdeset let? Toliko o »dobru« človeštva.

– Verjamete v teorije zarote, da je ta virus nove pandemske gripe umetno ustvarjen?

– Na žalost ne gre za umetni virus. To je evolucija. Če bi vas zdaj zaprosil …, kateri čas je zunaj? (Se ozre skozi okno v megleno novembrsko jutro.) Občutite? Povohajte! Leta 2009 ni več. Zunaj se je že začelo leto 2010. Kot da leta 2009 sploh ni bilo. Kot da sta se čas in prostor zmečkala. Priča smo velikim spremembam. To niso samo človeške spremembe, to so spremembe na področju virusov, bakterijev. Ta gripa ima svojo funkcijo.

– Na kakšni podlagi imate takšne informacije? Imate kakšne reference za te trditve?

– Jaz sem referenca. (nasmešek) Informacije dobim od tistih, ki so višje, to je vse, kar vam lahko povem. Človeštvo preživlja najbolj vznemirljivo obdobje v zgodovini, a se tega niti ne zaveda. Priča smo globalni spremembi.

Poglejte, vi, kot človek, imate okrog 300 milijonov celic, ki živijo svoje življenje, se razvijajo, umirajo, konstantno. Vemo, kako se pojavi človek: mati plus oče, en spermij, celica, živo bitje, ki se želi deliti – in pojavite se vi. A vaša celica nikoli ni nova. Vedno se je transformirala iz enega v drugo bitje. Torej celica eksistira več deset, dvajset tisoč let. In v tem procesu življenja ta celica nosi informacijo o evoluciji. V vsakem od nas je Bog. V vsaki celici. Toda on ni tvoj. On je v tebi, ampak dostopa do sebe nimaš.

– Kako dobiti dostop?

– (nasmešek) Vidite, s tem se ukvarjam vse svoje življenje. Če nadaljujem: V zadnjih sto letih, govoriva o dvajsetem stoletju, ki je bilo stoletje rasti, smo v resnici stopili v puberteto, ko smo se – kot otrok – začeli igrati s tehnologijo. Naslednji korak je biotehnologija. Človeštvo se je začelo ozaveščati, da je igračkanje z elektroniko lahko nevarno, da lahko udari nazaj. In ta prehodna faza ozaveščanja sebe kot osebnosti, to je zadnja faza pubertete. Naša civilizacija je v resnici stara 17 let. Počasi se transformiramo v odraslo osebo. In to boli.

– Glede na to, da ste ekonomski svetovalec, imate najbrž svojo razlago o razlogih za svetovno gospodarsko krizo?

– Zelo preprosto: gre za evolucijski korak. Okus se spreminja, prioritete se spreminjajo. Človek ni več isti, kot je bil še pred nekaj leti. Govorim na pamet: če je recimo še pred petimi leti 100 odstotkov določene populacije sanjalo o tem, kako si bodo kupili zadnji model BMW-ja, je zdaj teh samo 50 odstotkov. Ta emocija je še vedno tu, ampak se je zmanjšala. In to pomeni, da je bila predvidena proizvodnja avtomobilov za dvesto milijonov potencialnih kupcev, ki pa so v vmesnem času z dvesto padli na sto. Veste, kaj hočem reči. In že imamo kolaps ekonomije.

– Mislite, da je to glavni razlog?

– To je edini razlog. Evolucija človeškega gena.

– Mnogi strokovnjaki kot glavnega krivca navajajo pohlep?

– Poglejte, zadnjih sto let nam je vladal anglosaški ekonomski sistem – economy of greed, ekonomija pohlepa. V tem tako imenovanem sodobnem svetu, ki traja nekaj sto let, velja 2 + 2 = 4. Ampak bolje, da je 5. V tem je ves koncept. Več je bolje. To je koncept pohlepa. Tako na ravni denarja kot na ravni posedovanja. Bolje, da imaš tri avtomobile kot enega. Toda če je bil sistem še včeraj stimulativen, danes blokira. Človeštvo je prišlo do trenutka, ko bo potrebna popolna preobrazba.

– Kako vašemu klientu pomagate, da »izboljša« svojo kariero?

– Jaz ne izboljšujem karier.

– Če vas kak politik najame, da bi z vašo pomočjo šla njegova politična pot strmo navzgor, čeprav vi osebno presodite, da njegov vzpon ni v dobro države – kaj storite?

– Določen politik si želi vzpona, pravite, pa saj vsi politiki hočejo isto. Vsi. Niti enega ne poznam, ki si tega ne bi želel. Ampak jaz sem tisti, ki izbira. Jaz se odločim, kdo me zanima. Nisem servis.

– Vaše področje delovanja naj bi bilo povezano z najnovejšimi odkritji v znanosti: Ste prišli do povezave, kaj bi bilo na primer zapisano v neraziskanem nerazvozlanem delu vijačnice DNK?

– Tam je zapisana vsa zgodovine celice. Tu je bistvo vsega.

– Imate dostope, da pridete do teh informacij?

– To lahko tudi vi. Ne popolnoma, ker je to film, ki traja milijone let. Fragmente tega filma imate, kadar spite. In sam sem veliko časa posvetil prav raziskovanju možnosti biologije med spanjem. Tako da sem leta 1993 naredil poseben sistem sanjanja, s pomočjo matematične formule, s katero je mogoče vplivati, da oseba sanja točno določene sanje. Prišli smo do zanimivih odkritij: različni ljudje, ki so del sanjskega procesa, s pomočjo kode sanjajo podobne sanje z isto emocijo.

– Kaj dosežete s tem? V čem se to razlikuje od, recimo, hipnoterapije, neregresivne hipnoze?

– Ah, hipnoza se je že zdavnaj pokazala za neučinkovito. Poskušal bom razložiti svojo tehniko: torej s pomočjo točno določene šifre, ki jo dobim, se lahko odsanjajo določene sanje, a ne le to: konkretne precizne šifre omogočajo tudi proces učenja, izobraževanja, uploading, downloading informacij … Vse dela kot internet. Vse, kar je v tebi, pa bi bilo dobro, da bi se, se lahko downloada. (nasmešek) A za to potrebuješ kodo dostopa. To pa seveda ne pomeni, da je vsak človek, torej vsak hardware, že takoj pripravljen za dowloading. Ni. Potrebna je faza priprav. Leta 1993 sem zato ustanovil organizacijo, imenovano Golden Step, Zlata stopnica, ki se je ukvarjala s harmoničnem razvojem osebnosti. Projekt se je v teh letih tako razvil, da imamo na najvišji stopnji transformacije dostop do globalne spiritualne sfere. Tam je neizmerna količina informacij o tako rekoč vsem, kar obstaja. Toda, da bi dobil dostop, mora biti tvoj sistem uglašen kot orkester. In šele ko je vse uglašeno, se lahko zasliši glasba. Temu rečemo duhovnost. Skratka, ta sistem sem prenesel na Nizozemsko, pred dvema letoma sem vstopil tudi v ZDA.

– Menda ste zadnje mesece intenzivno navzoči tudi v Hollywoodu?

– V Hollywoodu me imajo radi, da. (nasmešek) Neverjetno, kako so tam ljudje obsedeni z duhovnostjo. Nikjer na svetu nisem doživel česa podobnega.

– Zakaj na spletu, razen vaše uradne spletne strani in nekaterih starih posnetkov srbskih televizijskih oddaj, ni informacij o vas?

– Ah, to so posnetki izpred več kot desetih let … Zdaj lahko te stvari nadziram. Jaz nisem komercialen, ker nočem biti, niti ne smem. To, kar vidite na moji spletni strani, je Ruben Papian v omejeni človeški obliki.

– Ki – po mnenju nekaterih očividcev – spreminja tudi vodo v vino?

– To lahko naredite tudi vi. Nič posebnega. To je tehnika. Vino v vodo, tega ne more nihče in niti ni potrebe po tem. Toda ustvariti atmosfero, da imajo ljudje občutek, da je voda vino, da ima takšen okus, takšen vonj, to je lahko. Če vprašate drugače: ali se lahko struktura vode spremeni na podlagi človeškega vpliva nanjo? Absolutno da. In ne samo vino. Te stvari se počnejo tudi v znanosti. Človeštvo dela veliko zanimivih stvari, za katere sploh ne vemo.

– Zakaj ste se torej zdaj odločili za intervju za Delo?

– Ker ne vem, kdaj bom spet tukaj. In ker so stvari zrele. Ker je na tem prostoru čas za določene informacije. Zagotovo pa vem, da moje poslanstvo ni, da bi nekomu dajal nasvete, kako je treba živeti. Lahko samo pojasnim, kako ni treba razmišljati. Toda kako je treba živeti in misliti v globalnem smislu – to vam mora povedati naslednji Kristus, to je njegova dolžnost. (nasmešek).

– Verjamete?

– Saj vendar človek ne ve, kaj pomeni verovati. Človek ne ve niti tega, kako se ne veruje. Ko človek reče, verujem, verjamem, govori o tem (zgrabi kozarec z vodo in ga povoha): Voham, ah, ni mi všeč. To nima zveze z vero. Človek samo ne ve, kako naj se izrazi. V bistvu je rekel: Ne razumem. Ne znam. Presladko. Premrzlo. A morda je to, kar drži v rokah, največje zdravilo njegovega življenja. Verovanje je stanje, do katerega je treba priti, da bi se procesi sploh začeli. A človek se nikoli ne bo naučil, kako bi prišel v to stanje. Ker je premočno.

– Kaj za vse vaše poslovne aktivnosti pomeni dejstvo, da ste član prostozidarske lože?

– Nisem samo član, sem mason najvišje kategorije mednarodnega ranga. A to še vedno nič ne pove, mar ne?

– Kaj je po vašem osnovni moto, poslanstvo masonskih organizacij v tem trenutku?

– (Dolg vzdih.) Z masoni je podobno kot z morskim psom. Vsi se bojijo morskega psa, ne da bi vedeli, da napade samo trikrat na leto, navadno se človeku izogne. Nilski konj pa je v resnici ubijalec, a ga sploh nimamo za nevarnega. Masoni so organizacija, ki je kljub notranjim trenjem napravila v civilizaciji velik premik. Res pa je, da je zdaj to stara, obrabljena, nezanimiva organizacija, prav zdaj smo priča velikemu odlivu iz masonstva.

– Še enkrat: kaj je po mnenju »masona najvišjega ranga« misija masonstva danes?

– Masoni so se pojavili kot templjarji, to veste. In templjari so med drugim infiltrirali svoj lastni bančni sistem celemu svetu; torej so formirali ekonomsko stanje takšno, kakršno je danes. Templjarji so bili tisti, ki so se uprli temu, da je človek suženj religije. Torej, naredili smo velik korak za tisti čas: Bog nima forme, nima meja. Mi ga imenujemo Veliki arhitekt. In pri tem ni pomembno, katerih verskih načel se držiš in kako boš prišel do njega. Hočem reči: masonstvo je imelo pomembno vlogo v zgodovini razvoja človeštva, pri spreminjanju podobe sveta, kakršnega poznamo danes. Ustvaril jih je Vatikan, kot svojo vojsko – z namenom, da raziščejo zgodovino človeštva. In udarili so na Bližnji vzhod, v Izrael, Palestino, Iran, Irak, vse semitske dežele, pa Egipt, ker gre skozi te dežele zgodovina obstoja človeka. Mimogrede: niti enega velikega vladarja ni, ki ne bi raziskoval teh področij, s Hitlerjem vred. Nemčija celo večkrat, oba rajha … Človeštvo se zanima samo za eno osnovno stvar: Kdo smo? Od kod smo prišli? Kam gremo? Drugega vprašanja ni. Da bi našli odgovor na to vprašanje, se je sprožila prva svetovna vojna, da bi se raziskovanje nadaljevalo, se je morala zgoditi druga svetovna vojna. Če se vrneva k templjarjem: nenadoma se je Vatikan skupaj s francosko krono odločil, da jih uniči. Zakaj?

– Zgodovinsko: francoski vladar Filip Lepi je menda na začetku štirinajstega stoletja s sežigom velikega mojstra templjarjev Jacquesa de Molaya sprožil vojno predvsem zato, ker so templjarji postali finančno in politično premočni.

– Filip je bil zanimiv mož, da. Ampak pri tem ni šlo za denar. Denarja je imel Vatikan največ na svetu in ga še vedno ima, verjemite mi. Vatikan je vendar najbogatejša država na svetu z milijardo državljanov. Res pa je, da tudi moč Vatikana pada. Človeški intelekt je prišel do trenutka, ko se vsak otrok lahko usede pred računalnik in postane Bog. Komunicira z vsem svetom. Vatikan je majhen otrok v primerjavi s to tehnologijo. Si lahko zamislite, da jaz danes lahko na internet dam karkoli in dobim pozornost dveh milijard ljudi? Kaj je Vatikan v primerjavi z mano? Če se vrneva na vprašanje: Vatikan je začel uničenje templjarjev. Zakaj? Ker so templjarji našli nekaj, česar niso želeli dati Vatikanu.

– Menda nisva zašla v različico Da Vincijeve šifre. Sveti gral, krvna linija …

– Ah, ne. Templjarji so našli najbanalnejšo stvar: zemljevid. In na tem starem zemljevidu je bil narisan še en kontinent dežele, za katero do takrat nihče ni vedel. Ta kontinent se danes imenuje Amerika. In če zdaj preskočimo celotno masonsko zgodbo do trenutka, ko se ustanovijo Združene države Amerike – sistem sobivanja različnih narodov ne glede na veroizpoved, prepričanje; ta sistem so pomagali soustvariti prav prostozidarji.

In zelo zanimivo, ta sistem se je v dvesto letih pokazal za izjemno učinkovitega. Pomislite, Amerika je potrebovala manj kot dvesto let, da je postala svetovna velesila. S tem, da so začeli iz nič.

– Če bi pogledali zgodovino človeštva linearno, katero zgodovinsko obdobje vas najbolj navdihuje?

– Prihodnost. Prihodnost je vznemirljiva.

– Čeprav v »vaših« sferah pa tudi v kvantni fiziki prihodnost in preteklost ne obstajata. Da je čas, kot ga poznamo, zgolj umeten konstrukt.

– Teorij je, kolikor hočete. Recimo, da na televiziji gledate film. In če vas vprašam, ali to, kar gledate na televiziji, obstaja ali ne?

– Obstaja. Ker jaz to gledam.

– In to pomeni: vsak, ki ima televizijo, lahko gleda tisto, za kar hoče, da obstaja. In kje je potem realnost? Ni je. Znanost pravi, da nekaj ne obstaja, zato ker to ne pripada naši redosledni realnosti. In takoj prideš v parameter časa – v to, kar priznavamo, da obstaja: torej preteklost, sedanjost in prihodnost. Čas je za nas linearna kategorija, ker smo mi linearni. Ker tega ne moremo dojeti drugače. Ker še vedno velja, da je 2 + 2 = 4. Je pa tudi drugi koncept. (Vstane, iz torbe, vzame list belega papirja in ga razgrne.) Poglejte! Na tem papirju je X število točk. Iz povezav med temi točkami je sestavljen ne papir, ampak materija. Od te točke do te točke po našem primitivnem linearnem razmišljanju je, reciva, X razdalja. Poglejte zdaj (zmečka papir)! Kaj se je spremenilo? Število točk? Ne. Razdalja med njimi? Da. Ta teorija zmečkanega prostora se je pojavila v petdesetih letih – torej s tem, ko se prostor mečka, omogoča sistemu, da deluje, ne glede na razdalje. Razdalja je nekaj, kar se nenehno spreminja, in je irelevantna. A človeštvo še vedno ni našlo praktične potrditve oziroma uporabe te teorije. Ker naša fizika in matematika vztrajata, da je 2 + 2 = 4. A sami na tem primeru vidite, da to sploh ne obstaja, da je 2 + 2 lahko tudi 1, če ena od točk pride na drugo. Da ne gremo zdaj v multipliciranje enice in tako dalje.

Ena od teorij je, da je 70 odstotkov energetskega potenciala temna energija. Če je to res, potem je, banalno rečeno, 70 odstotkov vsega, kar obstaja, za nas popolna neznanka. Ker 70 odstotkov nepoznanega formira teh trideset, ki naj bi jih poznali … Kar pomeni: nimamo pojma.

Zdaj so v znanosti končno odkrili infosfero, tanek sloj substanc v višjih slojih atmosfere, kjer se generirajo vibracije, ki ustrezajo našemu mentalnemu sistemu. To pomeni: karkoli pomisliš – kot telefon –, gre tja. Vsaka misel, ki je izražena, gre tja. Naslednja evolucija 21. stoletja je v biotehnologiji. Nikola Tesla je ustvaril tehnologijo, biotehnologija pomeni, da iste učinke odpira biologija.

Zato se mi zdi obdobje, v katero prehajamo, tako vznemirljivo: Ker bo človek popolnoma drugačen. Ne čez sto, že čez dvajset let. In če omenim samo razvoj nanotehnologije, ki je že v konfliktu s staro fiziko? Temu se zdaj reče alternativna fizika. Vse, kar bo prišlo jutri, je alternativno za včeraj. Tako religija kot znanost, vse.

– Ne nameravate umreti?

– Prav nasprotno. Jaz čakam. (dvigne glas) Da bi zamudil največjo skrivnost življenja, ki ji rečemo smrt? Nikakor ne. Nikakor me ne gane ta zgodovinsko-religijska primitivna človeška ideja, da se moraš bati smrti, da bi lahko živel. Ker dlje ko živiš, bolj si suženj socialnega sistema. Rojeni smo, da plačujemo. Obstaja tako imenovani davčni sistem na naše življenje. Plačati moramo za to, da bi živeli. Nenehno si nekomu nekaj dolžan. Da delaš, da pišeš, da ljubiš …

Povejte mi, kdo je rekel, da je edini koncept življenja ta, da si nenehno suženj nekoga ali nečesa? To vendar ni bilo tako ustvarjeno. Katerokoli bitje, s človekom vred, ima pravico do vode, ker je voda vendar tukaj, pravico do hrane, ker je hrana tukaj. Ne pa tako kot zdaj, ko smo si natiskali lističe, na katere smo napisali vrednost, jih imenovali denar in sprožili čudno tekmo: kdor jih zbere več, tisti je najpametnejši, najmočnejši.

– In kaj vam osebno pomeni denar?

– Pravzaprav nič. To je umetno narejena kategorija, ki v resnici ne obstaja.

– Čeprav menda drago zaračunavate svoje usluge?

– Zelo sem drag, da. Ker živim tukaj in zdaj. Moram spoštovati situacijo, v kateri sem. Samo to.

– Zdi se, da je porast vseh novodobnih duhovnih gibanj na Zahodu neizogibno povezan s hlastanjem po »nenehni sreči«. In vi? Ste prišli na »stopnjo«, ko lahko ohranjate stanje sreče?

– Ah, dajte no. Nikoli ne moreš biti ves čas srečen. Sreča je trenutek, ki traja zelo kratko. Kot orgazem. Če ti prihaja recimo 30 sekund, je to čudovito. A zamislite si, da ti prihaja dve leti, nenehno? Katastrofa! Bistvo sreče je vendar v njenem diapazonu. Vedno je treba spoštovati sistem tak, kakršen je. Potreben je minus, da bi se lahko pojavila vrednost plusa. Je človek srečen, ker ima deset prstov? Ne, človek se v resnici ne zaveda vrednosti niti enega od svojih prstov. Začne ga ceniti šele takrat, ko ga izgubi. A potem začne žalovati za manjkajočim prstom – in s tem pozablja na preostalih devet, ki jih še vedno ima. Tako smo zgrajeni.

– Kot je pisal Dostojevski, zahodni človek misli, da ljubi samo takrat, ko zelo trpi.

– Lepo rečeno. Toda koliko trpljenja in koliko ljubezni je točno zate, da bi bil v ravnotežju? Za to moraš biti dovolj močen, da nisi odvisen niti od ljubezni niti od trpljenja. A ljudje so večinoma sužnji lastnih emocij, namerno ustvarjajo močne emocije, da bi lahko bili njihovi sužnji. Sicer je ljubezen nezanimiva, ne? 

Vir: ”Subotna priloga -Vse, kar bo prišlo jutri, je alternativno za včeraj, Vesna Milek”, 2009 November, Slovenija

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s